-
1 lap
I [læp] past tense, past participle - lapped; verb1) (to drink by licking with the tongue: The cat lapped milk from a saucer.) lokati2) ((of a liquid) to wash or flow (against): Water lapped the side of the boat.) pljuskati•- lap upII [læp] noun1) (the part from waist to knees of a person who is sitting: The baby was lying in its mother's lap.) naročje2) (one round of a racecourse or other competition track: The runners have completed five laps, with three still to run.) krog•- lap dog- the lap of luxury* * *I [læp]nounkrilo, naročje; privihnjeno krilo, volan pri obleki, guba; anatomy (ušesna) mečicain Fortune's lap — srečen, v naročju srečeto sit on s.o.'s lap — sedeti komu v naročjuII [læp]nounprevesa, prevesni del; posamezen navoj (vrvi), svitek (bombaža na valju); brusilnik (za drago kamenje in kovino)sport krog (dirka); sport colloquially two laps — tek na 800 metrovtechnical half lap — prekrivalen spojIII [læp]1.transitive verbzaviti, oviti, ogrniti (about, round, in); figuratively obsipati, obdati (in s, z); figuratively gojiti; prekriti, zgibati ( over); brusiti, polirati (drago kamenje, kovino); sport prehiteti za en ali več krogov, preteči krog;2.intransitive verbčez viseti ( over); prekrivati seIV [læp]nounpljuskanje (valov); tekoča pasja hrana; slang vodena pijača, brozgaV [læp]transitive verb & intransitive verbpljuskati, udarjati (at, against na, ob); (po)lokati (up, down), pohlepno pogoltniti -
2 nurse
[nə:s] 1. noun1) (a person who looks after sick or injured people in hospital: She wants to be a nurse.) bolničarka, sestra2) (a person, usually a woman, who looks after small children: The children have gone out with their nurse.) varuška2. verb1) (to look after sick or injured people, especially in a hospital: He was nursed back to health.) negovati2) (to give (a baby) milk from the breast.) dojiti3) (to hold with care: She was nursing a kitten.) pestovati4) (to have or encourage (feelings eg of anger or hope) in oneself.) gojiti•- nursery- nursing
- nursemaid
- nurseryman
- nursery rhyme
- nursery school
- nursing-home* * *I [nə:s]noundojilja, pestunja; hraniteljica; bolničarka, strežnica; hranjenje, dojenje; figuratively varstvo; zoology čebela delavka; botany drevo ali grm, ki varuje mlado rastlinopractical aid nurse — patronažna sestra, sestra za nego na domuII [nə:s]1.transitive verbdojiti, hraniti; vzgajati, vzrediti (otroka); streči, negovati (bolnika); brigati se za kaj, paziti na kaj, varovati (zdravje); pestovati, okleniti (kaj z obema rokama); figuratively gojiti (čustva); figuratively podpirati (umetnost); figuratively božati, gladiti, razvajati;2.intransitive verbsesati (otrok); biti negovalec, -lkato nurse a cold — zdraviti prehlad, ostati doma na toplem -
3 rack
I [ræk] noun(a frame or shelf in or on which objects (eg letters, plates, luggage etc) are put until they are wanted or needed: Put these tools back in the rack; Put your bag in the luggage-rack.) policaII [ræk] III [ræk]* * *I [ræk]noun(hlevske) jasli (za seno); stojalo, obešalnik s klini; polica s predali za sortiranje; mreža za prtljago v vagonu itd.; technical nazobčana palica, tračnicaclothes rack — stojalo, obešalnik za oblekoparcel rack — mreža, polica za prtljago (v avtobusu, vlaku)to live at rack and manger — živeti brezskrbno, v razkošju; biti pri korituII [ræk]transitive verbopremiti (hlev) z jaslimi; napolniti jasli s krmo; namestiti ali postaviti na polico, obesiti na obešalnik; hraniti, krmiti (konja)to rack up a horse — privezati konja k jaslim, dati konju sena v jasliIII [ræk]1.nounnatezalnica, naprava za mučenje, lestev za natezanje, za mučenje; muke na natezalnici, muka; nevihta, neurje, huda burjaon the rack figuratively na natezalnici, na mučenju; z muko, z največjim naporom, zelo napetoto be on the rack — biti na natezalnici (tudi figuratively)to put on the rack — dati na natezalnico, mučiti;2.transitive verbdati na natezalnico, mučiti; figuratively mučiti, trpinčiti, mrcvariti, pritisniti koga (ob zid); napenjati, napeti do skrajnosti (možgane); (iz)tirjati, izsiliti čim višjo najemnino, izses(av)ati (zakupnike, stanovanjske najemnike); izkoriščati, izčrpavati (zemljo)to rack one's brains — beliti, razbijati si glavo, napenjati možganeIV [raek]noununičenje, poguba, propadV [ræk]1.nounod vetra gnani oblaki, gmota oblakov;2.intransitive verbpoditi se, drveti; vleči se, biti gnan od vetrov (o oblakih)VI [ræk]1.nounarak (vrsta vzhodnjaških likerjev, navadno iz riža);2.transitive verbpretakati, odtakati (vino v steklenice) (često off)VII [ræk]1.noundrnec, dir; droben korak;2.intransitive verbdirkati; teči v lahnem diru, v drncuVIII [ræk]noundebela vratina (teletine, svinjine, jagnjetine, ovčjega mesa) -
4 state
I [steit] noun1) (the condition in which a thing or person is: the bad state of the roads; The room was in an untidy state; He inquired about her state of health; What a state you're in!; He was not in a fit state to take the class.) stanje2) (a country considered as a political community, or, as in the United States, one division of a federation: The Prime Minister visits the Queen once a week to discuss affairs of state; The care of the sick and elderly is considered partly the responsibility of the state; ( also adjective) The railways are under state control; state-controlled / owned industries.) država3) (ceremonial dignity and splendour: The Queen, wearing her robes of state, drove in a horse-drawn coach to Westminster; ( also adjective) state occasions/banquets.) državniški•- stately- stateliness
- statesman
- statesmanlike
- statesmanship
- get into a state
- lie in state II [steit] verb(to say or announce clearly, carefully and definitely: You have not yet stated your intentions.) oznaniti* * *I [stéit]nounstanje, položaj; razmere, okolnosti; slabo (strašno, neverjetno) stanje; status; colloquially razburjenje ( over zaradi); sijaj, pomp, blišč, razkošje; svečanost, ceremonija; dostojanstvo; družbeni položaj, čast, stan; čin; plural državni stanoviin state — svečano, v svečani uniformi; z velikim pompomstate of emergency military politics izjemno stanjestate of facts juridically dejansko stanjestate of the Union message American (letno) obračunsko poročilo naroduto be in quite a state over s.th. — biti zelo razburjen nad čemto lie in state — ležati na svečanem mrtvaškem odru (npr. umrli kralj)the States General history skupščina treh stanov (v Franciji)II [stéit]noun(State, state) država, državna uprava; plural zakonodajno telo na Guernseyu in Jerseyufree state — (v ZDA) država, v kateri ni bilo suženjstvaslave state — (v ZDA) država, v kateri je bilo suženjstvothe Secretary of State American sekretar (minister) za zunanje zadeveIII [stéit]adjectivedržaven; svečan, gala, razkošen; paradenstate occasion — posebna, slovesna prilikastate prisoner — političen zapornik; oseba, ki je v zaporu zaradi težkega zločinastate room — svečana dvorana; nautical luksuzna kabina (na ladji)state call colloquially vljudnostni, službeni obiskIV [stéit]transitive verbdoločiti; potrditi; dognati, ugotoviti; trditi, navesti, izjaviti; pojasniti, jasno razložiti, specificirati; omeniti, pripomniti; mathematics izraziti (problem) z matematičnimi simboliit was officially stated that... — uradno je bilo potrjeno, da...to state the reason why — navesti razlog, zakaj -
5 sumptuary
[sʌmptjuəri]adjectiverazkošen, ki se nanaša na razkošjesumptuary laws history zakoni proti razkošju, za omejitev razkošja
См. также в других словарях:
razkóšje — a s (ọ̑) 1. kar presega zadovoljevanje potreb povprečnega človeka: odpovedati se razkošju; privoščiti si razkošje / nav. ekspr., v povedni rabi: avtomobil ni razkošje, ampak potreba; to je drago, nepotrebno razkošje; imeti vrt je pravo razkošje; … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dišáti — ím nedov. (á í) 1. oddajati, dajati prijeten vonj: akacije močno, opojno dišijo; zrak je dišal od samega cvetja; brezoseb. diši po vrtnicah; iz kuhinje vabljivo diši // oddajati, dajati vonj sploh: vsak predmet je drugače dišal; kuhinja diši po… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ugánjati — 1 am nedov. (ȃ) ekspr. 1. delati, početi: kaj pa uganjate, saj se bo strop podrl; ni prav, kar uganja / uganjati neumnosti, otročarije; take uganjajo, da jim kazen ne uide / kaj vse uganja z njim 2. z oslabljenim pomenom delati, povzročati, da… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zárja — e ž (á) 1. rdečkasta svetloba na nebu ob sončnem vzhodu ali zahodu: zarja izgublja svoj sijaj; zarja je osvetlila hribe; zarja žari, knjiž. bledi, ekspr. ugaša; jutranja, večerna zarja; svetla, ekspr. krvava, zlata zarja / ekspr. šele pred zarjo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
živéti — ím nedov., žível (ẹ í) 1. imeti sposobnost presnavljanja, rasti, razmnoževanja: previsoka temperatura bi uničila vse, kar živi / kar živi, potrebuje hrano 2. biti navzoč v stvarnosti kot živo bitje: v preteklosti so živela nenavadna bitja;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
